Kaj Je Objektivni Idealizem

Kazalo:

Kaj Je Objektivni Idealizem
Kaj Je Objektivni Idealizem

Video: Kaj Je Objektivni Idealizem

Video: Kaj Je Objektivni Idealizem
Video: 24 часа на Кладбище с Владом А4 2024, April
Anonim

Idealizem je ena od smeri razvoja filozofske misli. Ta tok sprva ni bil enakomeren. V času oblikovanja filozofskih pogledov sta se oblikovali dve samostojni veji - subjektivni in objektivni idealizem. Prva je v ospredje postavila človeške občutke in jih razglasila za vir resničnosti. In predstavniki objektivnega idealizma so smatrali, da je božansko načelo, duh ali svetovna zavest temeljno načelo vsega.

Kaj je objektivni idealizem
Kaj je objektivni idealizem

Rojstvo objektivnega idealizma

Predstavniki različnih šol objektivnega idealizma so opozorili na različne razloge za nastanek in razvoj resničnosti. Verski filozofi so v središče sveta postavili Boga ali božansko načelo. Drugi misleci, ki imenujejo svet, bodo glavni vzrok vsega. Nemški filozof Hegel, ki je najbolj dosledno in v celoti razvil svojo teorijo idealizma, je menil, da je temeljno načelo resničnosti absolutni duh.

Začetek objektivnega idealizma so postavili grški filozofi Pitagora in Platon. Oni in njihovi neposredni privrženci niso zanikali obstoja materialnega sveta, ampak so verjeli, da spoštuje načela in zakone idealnega sveta. Materialna, objektivna resničnost je bila razglašena za odsev procesov, ki so se odvijali na vseobsegajočem področju ideala. Vse raznolikost stvari ustvarja idealen začetek, je menil Platon. Predmeti in telesne oblike so prehodni; nastajajo in propadajo. Samo ideja ostaja nespremenjena, večna in nespremenljiva.

Objektivni idealizem je predstavljen tudi v religioznih in filozofskih pogledih starih Indijancev. Vzhodni filozofi so imeli snov le tančico, pod katero se skriva božanski princip. Ta stališča se v živahni in domiselni obliki odražajo v verskih knjigah Indijancev, zlasti v Upanišadah.

Nadaljnji razvoj objektivnega idealizma

Mnogo kasneje so koncepte objektivnega idealizma razvili evropski filozofi Leibniz, Schelling in Hegel. Še posebej se je Schelling v svojih delih že opiral na podatke o naravoslovnih vedah, pri čemer je dinamično upošteval procese, ki se odvijajo v svetu. Ker pa je filozof pripadnik objektivnega idealizma, si je prizadeval, da bi vso snov produhovljen.

Veliki nemški filozof Hegel je najpomembneje prispeval ne le k razvoju idealizma, temveč tudi k oblikovanju dialektične metode. Hegel je spoznal, da je absolutni duh, ki ga je filozof postavil namesto Boga, primarni v odnosu do materije. Mislec je materi dodal sekundarno vlogo in jo podredil idealnim oblikam bivanja.

Položaj objektivnega idealizma se je najbolj jasno izrazil v delih Hegela "Filozofija narave" in "Znanost logike". Mislec ima absolutnega duha vse lastnosti božanskega principa, ki mu daje tudi lastnost neskončnega razvoja. Pri opisovanju zakonitosti razvoja duha se je Hegel opiral na koncept protislovja, ki je imel v svojem konceptu obliko gonilne sile za razvoj idealnega principa.

Priporočena: